APDEJT.si

Praznovana je bila 22. obletnica terorističnega napada na srbske otroke v Goraždevcu, v katerem sta bila ubita dva otroka, štirje pa ranjeni. Kancelarija za Kosovo in Metohijo se je oglasila ob obletnici in poudarila pomen spomina na žrtve.

Zdravstveno stanje vojaka Marka Ikovića, ki je bil hudo poškodovan ob prevračanju cisterne z vodo med gašenjem požara v Kučih, je stabilno in je pod stalnim nadzorom.

Kitajska vlada je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavelom, ker se je ta nedavno srečal z Dalajlamo med zasebnim potovanjem v Indijo. Srečanje je potekalo 27. julija, Pavel pa je tibetanskemu duhovnemu voditelju čestital 90. rojstni dan. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da tovrstno srečanje škodi suverenosti Kitajske.

Črna gora se že tri dni spopada z obsežnimi požari na več lokacijah. Premier Milojko Spajić je izrazil sum, da so bili nekateri požari podtaknjeni. Medtem ko NATO še preučuje zahtevo Črne gore za pomoč pri gašenju požarov, je Srbija že poslala helikopter, pomoč pa prihaja tudi iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Združenih arabskih emiratov. Vlada Črne gore koordinira mednarodne sile. NATO je potrdil, da so zahtevo Črne gore posredovali zaveznikom in da potekajo posvetovanja.

Evropski voditelji so ponovili, da se ukrajinske meje ne smejo spreminjati s silo, in poudarili, da pot do miru ni mogoča brez sodelovanja Ukrajine. Madžarski premier Viktor Orban ni podprl skupne izjave 26 voditeljev držav članic EU o pravici Ukrajine do samoodločbe.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da so dogodki v Bačkem Petrovcu izključno notranje politično vprašanje suverene Srbije in nimajo nobene povezave s statusom slovaške narodne manjšine. Fico je poudaril, da slovaška vlada v sodelovanju s srbsko posveča posebno pozornost statusu slovaške manjšine. Slovaški zunanji minister Juraj Blanar je ocenil, da je slovaška manjšina v Bačkem Petrovcu izkoristila slovaške narodne svečanosti za izpostavitev fotografij s protivladnih protestov v Srbiji, kar je povzročilo konflikt s podporniki oblasti.

Ameriška in italijanska ambasada sta opozorili, da politična blokada na Kosovu povzroča zamujene priložnosti za državo.

Srbski minister za zunanje zadeve Marko Đurić je izjavil, da je ambasadorska konferenca v Prištini, ki jo je organiziral Aljbin Kurti, "vrhunski cinizem". Po Đurićevih besedah je Kurtijeva politika nasprotna sami ideji diplomacije, saj ustvarja nestabilnost in škoduje celo lastnemu narodu. Đurić je pozval k ustavitvi pomoči Kosovu, ker Kurti zavrača pogovore.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je generalnega sekretarja Nata, Marka Ruteja, obtožila, da neposredno podpira fašizacijo Evrope. Obtožba izhaja iz Rutejeve zahteve, da se ne priznavajo nove ruske teritorije. Zaharova je svoje stališče izrazila v avtorskem članku za časopis Izvestija.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral izraelski načrt za nadzor nad Gazo, ki ga je označil za "katastrofo, ki se bo zgodila". Opozoril je, da bodo izraelski talci in prebivalci Gaze največje žrtve te strategije. Macron je predlagal oblikovanje mednarodne koalicije pod okriljem ZN, ki bi stabilizirala območje Gaze in preprečila nadaljnje zaostrovanje konflikta. Izraelske operacije v enklavi je označil za pot v trajno vojno.

Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so se sestale z ambasadorji držav Kvinte zaradi groženj ruske ambasade. Elmedin Konaković je izpostavil poskus vmešavanja v notranje zadeve BiH. Ambasada Rusije je srečanje označila kot iskanje "črne mačke v temni sobi" in zatrdila, da bo še naprej delovala v skladu z Daytonskim sporazumom. Medtem se oblasti BiH niso odzvale na grožnje, Konaković pa ni odgovoril na vprašanja o protestni noti.

Ivica Dačić je ponovil, da vsak pritisk na Srbe v Bosni in Hercegovini predstavlja pritisk na Srbijo. Ocenil je, da poskusi revizije Daytonskega mirovnega sporazuma vodijo k centralizaciji BiH in odvzemu pristojnosti entitetam.

Katarsko zunanje ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri pozdravlja napovedi Avstralije in Nove Zelandije, da načrtujeta ali razmišljata o priznanju palestinske države med prihajajočo Generalno skupščino ZN.

Oče enega od mladeničev iz Vuče je izjavil, da je kosovska policija med legitimacijo pretiravala z uporabo sile. Po navedbah znancev naj bi policija želela legitimirati mladeniče in jim odvzeti mobilne telefone, eden od njih pa je zaradi strahu pobegnil v gozd. Dogodek naj bi otroke šokiral.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je ostro kritizirala skupno izjavo voditeljev Evropske unije o pogovorih glede Ukrajine, ki jo je označila za "še en nacistični pamflet". Zaharova je na svojem kanalu Telegram poudarila, da odnosi med Kijevom in Brusljem spominjajo na nekrofilijo. Prav tako je napadla EU, češ da "flirta" z desnico.

Po poročanju londonskega dnevnika Dejli mejl naj bi se Donald Trump in Vladimir Putin kmalu srečala na Aljaski. Članek omenja 'obračun' med omenjenima politikoma, kar nakazuje na potencialno napetost ali pomembnost srečanja.

Novak Đoković je bil v Španiji že tretjič kaznovan zaradi nelegalnih gradbenih del na njegovi vili v elitnem predelu Sierra Blanca v Marbelli. Kljub večkratnim zahtevam občine Marbella od februarja naprej, da se dela legalizirajo ali odstranijo deli objekta, ki niso v skladu s predpisi, družina Đoković teh zahtev ni upoštevala. Đoković je sicer dostavil dokumente, s katerimi je poskušal dokazati, da ravna v skladu z zakonom, vendar občina meni, da obveznosti niso izpolnjene.

Podpredsednica srbske Narodne skupščine, Marina Raguš, je izjavila, da bi pismo predsednice parlamenta Ane Brnabić Evropskemu parlamentu, ki je bilo poslano zaradi objave poročevalca EP za Srbijo, Tonina Picule, ki je obeležil obletnico hrvaške vojaško-policijske akcije "Oluja" s fotografijo v vojni uniformi, lahko imelo rezultate. Raguševa je tudi dejala, da bi Piculo objava lahko stala njegove pozicije.

Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, so v skupni izjavi ponovili zavezanost načelu, da se mednarodno priznane meje ne smejo spreminjati s silo. Poudarili so tudi, da morajo mirovni pregovori vključevati Ukrajino.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donald Trumpa, Richard Grenell, je ocenil, da je ideja o medsebojnem priznanju Srbije in Kosova "smešna". Dodal je, da bo Trumpova administracija k vprašanju Kosova pristopila korak za korakom in da bi se morali osredotočiti na gospodarski razvoj.